Arhiv novic

Zakaj nočemo gensko spremenjenih organizmov?

 Zakaj nočemo gensko spremenjenih organizmov?

Objavljamo del sporočila za javnost, ki ga je pripravila svetovno znana znanstvenica dr. Mae-Wan Ho in je namenjeno tudi vsem evropskim poslancem.

Trideset let GSO je več kot dovolj!
Pridelek se ni povečal. Naprotno, pridelek GS soje je v primerjavi z običajno sojo do 20% manjši, medtem ko so posevki GS bombaža v Indiji skoraj v celoti propadli.
Prav tako se ni zmanjšala poraba pesticidov. Nasprotno, zaradi GS poljščin se je poraba pesticidov v ZDA med letoma 1996 in 2003 povečala za 22.650 ton.
Britanska raziskava FSEs o vplivu GSO na ekosisteme (do sedaj najobsežnejša tovrstna raziskava na svetu) je pokazala, da GS posevki škodujejo rastlinam in živalim.

Zaradi škodljivcev, odpornih proti pesticidu Bt in zaradi "superplevelov", odpornih proti hebricidu Roundup, so GS poljščine postale praktično neuporabne, saj so izgubile dve svoji najpomembnejši značilnosti.

V J Ameriki so zaradi posevkov gensko manipulirane soje uničena obširna področja obdelovalnih površin, gozdov in pampe. Samo v Argentini je uničenih 15 miljonov hektarov. Položaj se utegne še poslabšati z naraščanjem povpraševanja po biogorivu.

Med letoma 1993 in 2003 je kar 100.000 indijskih pridelovalcev bombaža naredilo samomor (zaradi dolgov v katere jih je potisnila slaba letina gensko spremenjenega bombaža). Od leta 2004 dalje je vsako leto naredilo samomor povprečno 16.000 kmetov.

Pokazala se je povezava med gensko spremenjeno hrano in krmo ter boleznimi in smrtnimi primeri - tako pri laboratorijskih poskusih kot na terenu.

Hebricid Roundup je smrtonosen za žabe ter strupen za celice placente in zarodka pri človeku. Roundup uporabljajo pri več kot 80% vseh GS poljščin na svetu.

Transgena kontaminacija je neizogibna. Raziskovalci odkrijejo cvetni prah GSO na običajnih rastlinah iste vrste in na divje rastočih sorodnih rastlinah do oddaljenosti 21 km.

Več na www.ajda-vrzdenec.si